Zbiranje zamaškov za Zalo Hrastar

Zbiranje zamaškov za Zalo Hrastar

OŠ Otočec se pridružuje akciji zbiranja plastičnih zamaškov za deklico Zalo Hrastar, ki je do nedavnega živela v našem šolskem okolišu (na Pahi), sedaj pa živi v Poljanah pri Mirni Peči.
Zaradi cerebralne paralize deklica že od rojstva ne more samostojno hoditi. Z akcijo zbiranja zamaškov »KORAKAJMO ZA ZALO« ji bomo pomagali do operacije v Ameriki in za okrevanje po operaciji. Vsak zamašek bo Zali omogočil, da bo deklica bližje svojim samostojnim korakom. Prosimo vas, da stopimo skupaj in zberemo čim več zamaškov za Zalo.

*Pri Rdečem križu Novo mesto je za Zalo odprt tudi račun, kamor se bodo nakazovala vsa sredstva od prodanih zamaškov.
Sklad Rdečega križa Nm za pomoč ljudem v stiski:
TRR – SI56 0297 0025 9477 202
sklic: 00-903028
Za več informacij lahko pokličete gospo Vladko Vidic na tel. št. 041 912 840.

Related Images:

Pripovedovanje z risbo in besedilom

Pripovedovanje z risbo in besedilom

V okviru mednarodnega projekta Naša mala knjižnica in v okviru ur knjižnične vzgoje smo v petem razredu prebrali pravljico o dveh nenavadnih sosedih z naslovom Pečka, kapica in puding: o velikem trolu, ki živi na vrhu ledene gore, in majhnem Cofku, ki živi ob njenem vznožju. Čeprav živita čisto blizu drug drugega, se ne poznata. Nekega dne pa trol ugrabi Cofka z njegovo kočo vred in … No, ja, bo treba kar prebrati pravljico, konca vam pa ne izdamo!

Knjiga pripoveduje, kako težko se je sporazumevati z drugimi, če ne govorimo njihovega jezika, in nam pokaže, da se je za prijateljstvo treba potruditi.

Knjiga se je uvrstila na seznam zakladov muzeja otroških knjiga na Poljskem.

Učenci so ustvarjali v knjižnici. Narisali so strip (dekleta posebej in fantje posebej), še posebej pa so na strip ponosna dekleta Ema, Taja, Iza, Meta, Kim in Neja. Strip bomo poslali tudi na KUD Sodobnost International, ki že vrsto let skrbi za promocijo branja in dvigovanje bralne pismenosti.

Projekt lahko spremljate tudi na spletni strani www.nasamalaknjiznica.si.

 

Vodja projekta na šoli: Hermina Videnič

Related Images:

Lončarjev dan v 2. b

Lončarjev dan v 2. b

V četrtek, 10.12.2015, smo v 2. b imeli tehniški dan. Obiskali smo lončarko in čebelarko ga. Andrejo Stankovič v Ločni. Tam smo si ogledali njene razstavljene glinene izdelke in izvedeli veliko zanimivega o čebelah. Vsak izmed nas se je preizkusil v oblikovanju iz gline. Izdelali smo veliko lepih dekorativnih in tudi uporabnih predmetov. Le-ti se bodo dober teden sušili na zraku, potem pa jih bo ga. Andreja dala v peč za žganje gline. Komaj čakamo, da vidimo, kako so nam uspele živalske figurice, posodice in okraski.

Naš obisk je trajal tri ure, vendar je minil, »kot bi mignil«. V ateljeju je bilo zelo prijetno, polno delovne vneme in pozitivne energije. K prijazni lončarki se bomo z veseljem še vrnili. Zelo smo uživali, tako učenci kot učiteljica.

Zapisali učenci 2. b z učiteljico Ireno G. Pernek

Related Images:

Pred natanko 150 leti …

Pred natanko 150 leti …

Danes, 11. 12. 2015, je za našo šolo prav poseben dan. Praznujemo. Pred natanko stopetdesetimi leti, 11. decembra 1885, je bila zgrajena prva osnovna šola v Šentpetru, kakor se je tedaj imenoval naš kraj Otočec.

Pred 150-imi leti je bila zgrajena prva šolska stavba, ki še sedaj stoji v vasi nasproti župnišča. Ker pa ob dograditvi šole šolski zidovi tedaj še niso bilo dovolj osušeni in ker so bile zime tako hude, da otrok ni bilo varno pustiti v šolo, je šola sprejela prve osnovnošolce šele čez tri tedne, to je 2. januarja 1866. leta. Tega dne so bili vsi šolski otroci odpeljani v cerkev k sveti maši, ki jo je imel gospod kaplan Martin Derčar. Po maši so ob 9. uri odšli iz cerkve v šolo. Prvo leto je šolo obiskovalo 117 učencev, in ne boste verjeli, vsi učenci so hodili v en razred. Prostora je bilo zelo malo, tako da so imeli pouk tudi na podstrešju. Na šoli je na začetku učil samo eden učitelj. Prvi učitelj je prišel na šolo že drugi dan, ko je bila šola zgrajena, in sicer je bil to Jožef Turk. Šele čez 18 let sta bila ustanovljena dva razreda. V stari šoli so otroci sami obdelovali šolski vrt, kjer so vzgajali sadno drevje. Otroci so veliko delali na vrtu. Pomagali pa so tudi pri ostalih delih vsepovsod: pri gradnji gasilskega oziroma kulturnega doma na vasi, pri gradnji cest okoli vasi, gradili so avtocesto (obstajale so tako imenovane mladinske delovne brigade), sami so pripravljali ozimnico za šolsko kuhinjo (kompote, marmelade, sokove),veliko pa so učenci pomagali tudi pri gradnji in pospravljanju v okolici nove šole, kjer se nahajamo sedaj. Poleg velike stare šolske stavbe sta delovali še dve šoli, tako imenovani podružnični šoli, ki sta spadali pod kraj Otočec: to sta bili šoli v Ždinji vasi in šola v vasi Grčevje. Odprti sta bili kmalu po 2. svetovni vojni in dvajset let kasneje ukinjeni. V staro šolo na Otočcu so hodili učenci vse do leta 1986. Prvega septembra 1986, pred tridesetimi leti, pa je bila zgrajena stavba, v kateri se nahajamo sedaj. Najprej se je šola imenovala Osnovna šola Gubčeve brigade Otočec, kasneje pa samo Osnovna šola Otočec. Slavnostno odprtje šole je bilo oktobra 1986, to pomeni, da bomo v naslednjem letu, leta 2016, praznovali 30-obletnico obstoja nove šole, v kateri se nahajamo sedaj in bomo ta dan pripravili tudi prireditev.

Za nami je torej 150 let znanja. Šola pa ne pomeni samo stavbe, temveč tudi ljudi, ki živijo v njej. To pa smo mi, zaposleni, in vi, učenci.

Čestitke vsem ob naši 150-letnici. Zaželimo naši šoli še veliko srečnih in uspešnih dni oziroma let.

 

Hermina Videnič

 

Povzeto po šolskih kronikah od 1886 do 2015

Related Images:

Dostopnost