Moji spomini se vračajo nazaj v šolske klopi, ki sem jih preživela v OŠ Otočec. Tedaj se mi je pogled na stavbo z velikimi vhodnimi vrati in velikimi okni zelo vtisnil v spomin. Toda čez čas sem ugotovila, da to ni nobeno čudo, ampak mi je šola postopoma postajala čedalje bolj všeč, čeprav so učilnice izgledale nekoč povsem drugače kot danes. Moja osnovna šola je bila tam, kjer je sedaj trgovina Perko. V njej so bile štiri učilnice, pisarna, zbornica, kabinet, stranišča, kuhinja, stanovanja za učitelje in seveda stopnice in hodniki. V učilnicah je bilo vse iz lesa: mize, stoli in omare. Table so bile črne barve, umivalnik je bil prenosni (»lavor«), za gretje smo imeli kamin na drva. Garderob ni bilo, čevlje smo imeli zložene kar na hodniku, oblačila pa smo nosili s seboj v učilnice. Dokler ni bilo vodovoda, so bila stranišča grozna, saj je zaudarjalo po celi šoli. Telovadnice ni bilo, zato smo imeli telovadbo kar na dvorišču, v primeru slabega vremena pa v kulturnem domu. Šolo so tudi prenavljali, nazadnje pa so le zgradili novo. Moja pot v šolo ni bila dolga, saj sem imela do nje le dva kilometra, a kljub temu so se na poti odvijale marsikakšne vragolije. Pouk je potekal dopoldne, nekaj časa pa tudi popoldne in celo ob sobotah. Najbolj zanimivo je bilo pozimi, ko je bil visok sneg, saj smo se v njem nekateri kar izgubili. V šolo smo prišli mokri in premraženi, najbolj seveda tisti iz najbolj oddaljenih vasi, kot so Ždinja vas, Golušnik, Grčevje, Štravberk, Trška Gora … V petem razredu so se nam pridružili učenci iz Osnovne šole Bela Cerkev. Učenci iz Ždinje vasi in Golušnika pa so ob izgradnji nove šole v Bršljinu začeli obiskovati to šolo. Med tem časom pa se je zgradila tudi OŠ Grm z bazenom, kamor smo hodili na plavalni tečaj. Čeprav tedaj ni bilo takšnih učnih pripomočkov kot so danes, smo se vseeno naučili veliko, saj smo vedeli, da učitelj v tistem obdobju nekaj velja, da ga je treba ubogati, poslušati, predvsem pa spoštovati.
Fotografija je iz drugega razreda 1952. leta pred vhodom v šolo. Se prepoznate? Če se, nam karkoli napišite in delite spomine na šolo z nami.
Spomine zapisala nekdanja učenka Lojzka Zoran, por. Lešnjak
Uredila Hermina Videnič