Na OŠ Otočec sem se zaposlila leta 1982 kot kuharica. Na šoli je tedaj obstajala zelo skromna kuhinja, in sicer v kleti. V kuhinji sta bila le štedilnik in pomivalno korito, tudi posoda je bila bolj skromna. Tedaj je bilo na šoli približno 250 učencev, in sicer v dveh izmenah: 125 dopoldne in 125 popoldne. Zjutraj je bilo treba pripraviti malico ob pol desetih, za popoldanske učence pa ob pol treh. Vso posodo je bilo treba pomiti na roke, kar mi je vzelo zelo veliko časa. Ker za tolikšno število učencev v tako majhni kuhinji ni bilo mogoče pripravljati kosil, so imeli učenci v šoli le malico. Kosil je bilo le osemnajst za učitelje. Malica za učence je bila bolj skromna, kot je danes, saj ni bilo na voljo toliko različne hrane, kolikor jo je danes. Učenci so navadno malicali žemljico, kruh, salamo, pašteto, margarino, marmelado, izjemoma evrokrem, pili pa so mleko, čaj ali belo kavo. Včasih sem skuhala tudi enolončnico. Malice so bile iz tedna v teden enake. V kuhinji sem imela na voljo samo dva navadna lonca. Mleko se je kuhalo dvakrat na teden in se je vedno zapalilo.
Dragica Novak
(Spomine uredila Melita Bevc Novak)
