Olga Jerman se spominja kar nekaj anekdot, ki jih je doživela v letih, ko je bila kuharica na OŠ Otočec.
Leta 1990 so čistilke takratnemu hišniku v grmovje skrile motor. Ker ga ni našel, je zasliševal vse, kuharice in čistilke. Seveda so bile čistilke. Zaradi strahu so se zaklenile v kabinet. Če bi jih hišnik dobil, bi bilo hudo. Kuharice v kuhinji pa smo se smejale.
Leta 1991 smo se zaposleni odpravili po nakupih v Avstrijo. Splačalo se je! Nakupili smo vse, česar se pri nas ni dobilo. To je bilo »svetovno« doživetje. Nakupili smo paradižnik (pozimi!), margarino Rama, čokolado Milka, pralni prašek itd. Na ta račun je bilo veliko smeha, saj smo bili natovorjeni kot mule.
Bilo je pozimi. Zapadlo je veliko snega. Otroci so se kepali. Bila sem huda, da ne smejo kepati deklet. Potem pa je bila še hujša »vojna«. Fantje so se spravili na kuhinjska vrata, češ, da mi bodo že pokazali. Vse je bilo mokro, pa vendar je bilo zelo zabavno.
Kot kolektiv smo se udeleževali tudi sindikalnih izletov po Evropi. Na poti sem vedno zbolela in imela povišano temperaturo, zato sem ob postankih ostajala na avtobusu, mojega moža pa so čuvale učiteljice, da se ne bi izgubil. Ko smo šli na Madžarsko, smo imeli pravo dramo. Ena od učiteljic si je zlomila roko in smo imeli veliko nevšečnosti, ker smo jo morali peljati v bolnišnico, druga pa je namesto slovenskega vzela s seboj jugoslovanski potni list in smo morali počakati njenega moža, da ji je pravi potni list pripeljal na mejo. No, izlet je bil malo krajši, doživeli pa smo marsikaj in tudi smeha ni manjkalo.
Naši učenci so bili vedno pridni in niso nikoli nič »ušpičili«. Ampak kuharice smo včasih videle marsikaj. Vedno smo jih opozorile in jim zagrozile, da jih bomo zatožile, če ne bodo prenehali z neumnostmi. Pa jih nismo nikoli. Nekoč so se skrivali, pa se je ena od deklic skrila v kuhinjo, da je niso našli.
Eden od učiteljev je bil večkrat za šale. Za prvi april je pritekel v kuhinjo in zavpil, da je peč »čisto na koncu«. Tako sem se ustrašila, da sem vsa v strahu bežala ven. Ustavila sem se šele na sosednji njivi.
Olga Jerman
(Spomine uredila Bernarda Vrtačič Turk)