V ponedeljek, 25. 5. 2015, smo imeli učenci od 1. do 4. razreda ekskurzijo v Kekčevo deželo. Zjutraj smo se dobre volje in polni pričakovanj namestili v avtobuse ter se odpeljali proti Kranjski Gori. Tam nas je pričakal Bedančev avtobus, ki nas je zapeljal v Kekčevo deželo. Zadnji del poti smo se peljali potniki miže, da ne bi nevede izdali Bedancu poti do Kekca. Gozdna pot nas je vodila najprej do Bedančeve hiše, iz katere se je slišal dekliški jok. Najbolj pogumen učenec je odklenil hišo in v njej je v kletki zaprta ihtela Mojca, Bedanec pa je spal na postelji. Učenci so tiho in hitro odprli kletko, rešili Mojco in zapustili hišo. Mojca nas je potem peljala po gozdu, nam pokazala pasti, ki jih je nastavljal Bedanec in nas spoznala z Brincljem. Med ogledom nas je presenetil Bedanec, ki je hotel Mojco nazaj, vendar so ga učenci z oponašanjem sove pregnali. Brincelj nas je v zahvalo, ker smo pregnali Bedanca, povabil v svojo kočo; vstopili smo po dvižnem mostu, izstopili pa kar po toboganu. Med ogledom dežele se nam je pridružil Kekec in nas skozi skrivni rov povabil v svojo hišo. Med ogledom hiše in na sprehodu je Kekec ves čas uganjal norčije. Na obisku pri teti Pehti ga je le-ta večkrat okarala zaradi takega početja. Teta Pehta nas je peljala skozi svoj laboratorij, v katerem nastajajo čudežna zdravila, do svoje hiške. Razkazala nam je hiško in predstavila zdravilne rože, ki jih uporablja. Nazadnje pa nas je pogostila s pecivom in zeliščnim čajem, mi pa smo ji zapeli pesmice in sklenili, da jo kmalu zopet obiščemo.
Mag. Mojca Miklič
