V ponedeljek, 14. 11., so imeli učenci 6. a kulturni dan, v okviru katerega so spoznavali zgodovinski razvoj  glasbe, njene zvrsti ter z glasbo povezane poklice.  Vrhunec dejavnosti tega dne je bil obisk KC Janeza Trdina Novo mesto in ogled izvrstne monokomedije Jureta Ivanušiča Od tišine do glasbe. Naši učenci so takole strnili vtise:

  • Všeč mi je bilo, ko je pračlovek tolkel ritem s kamni. (Gal)
  • Dobro je igral na harmoniko. (Anej)
  • Smešno je bilo, ko je zatulil, kadar se je s kamnom udaril po prstih. (Luka)
  • Smešna je bila njegova podoknica s kitaro. (Nejc)
  • Zanimivo je igral Mozartovo glasbo na klavir. (Žiga)
  • Smešno mi je bilo, ko je oponašal gluhega Beethovna. (Meta)
  • Dobro mi je bilo, ko je oponašal gangstersko brzostrelko. (Mitja)
  • Zelo smešno je imitiral skladatelje – na primer Čajkovskega. (Jakob)
  • Zaigral in zapel je romsko pesem. (Timi)
  • Smešno je bilo, ko je oponašal italijansko govorico Rossinija. (Kim)
  • Všeč mi je bilo, ko je kar sam uprizoril opero s 5 osebami. (Iza)
  • Smešen je bil, ko je oponašal francoščino. (Neja)
  • Zelo mi je bilo smešno, ko je imitiral samovšečnega skladatelja Franza Liszta.  (Ema)
  • Smešno je napihoval balon. (Toni)
  • Zanimivo mi je bilo, ko je zaigral na koščeno piščal. (Taja)
  • Dobro je izvajal trike s klavirjem. (Nik)

Če povzamemo: bil  je dan, ko smo se veliko smejali in še več naučili.

Barbara P. Plevanč

Print this pageEmail this to someone
(Skupno 45 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost