Takole je pod mentorstvom svoje učiteljice Erike Švirt napisal Jan:
ZEMLJA – ZBUDI SE!
(Se pogovarjata brokoli in kruh.)
BROKOLI: Ali veš, koliko hrane zavržejo ljudje?
KRUH: Ne, ne vem.
BROKOLI: Toliko, da bi lahko zapolnili 1000000 in pol olimpijskih bazenov.
KRUH: O, tega pa nisem vedel. Midva morava to preprečiti. Ampak, kako?
KRUH: Najbrž bo najbolje, da jim rečeva, da naj varčujejo s hrano.
BROKOLI: Kaj pa, če ne bodo?
KRUH: Sledil bo UPOR.
BROKOLI: Kakšen?
KRUH: Pokličimo hrano na nujen sestanek.
(Brokoli je poklical zelenjavo in sadje, kruh pa ostalo hrano. Dogovorili so se. Šli so v mesto.)
BROKOLI: Dragi ljudje! Mi rastemo, da nas pojeste in da iz nas nastane hrana za vas. Zelo smo jezni in žalostni, ko zgnijemo na kupu zavržene hrane.
KRUH: Tudi z ostalo hrano ni nič boljše. Zamislite se nad sabo.
BROKOLI: Hrane in sadja naj bo toliko, koliko je lahko pojeste. Pa tudi ostale hrane.
KRUH: Ne pozabite, da je na svetu še veliko ljudi, ki so lačni in umirajo od lakote.
KRUH, BROKOLI, SADJE IN ZELENJAVA: Šli bomo k njim, ki nas potrebujejo bolj kot vi. Potem boste vi lačni. Skrajni čas je, da UKREPATE!
(Konec)
Najboljša dela ostalih učencev si lahko ogledate v galeriji in med literarnimi prispevki.