Našli smo psička – krajše doživljajske zgodbe

Učenci 2. b razreda so pisali krajše doživljajske zgodbe na temo izgubljene živali. Zapisali so:

 

NAŠLI SMO PSIČKA

V soboto smo šli na sprehod. Na koncu poti smo srečali psička. Odpeljali smo ga domov. Anže mu je razkazal hišne kotičke. Psičku smo dali ime Tris. Z očkom sva šla po Trisovo kletko in posteljico. Mami je Trisu nalila mleko. Ko sva z očkom prišla domov, smo sestavili kletko in Tris je bil zadovoljen.

AJDA PLANKAR

 

BELKO

Nekega dne sem šel na sprehod v gozd. Mimo je pritekel bel psiček. Bil je zelo suh. Ker sem mislil, da je lačen, sem mu dal piškot. Šel sem naprej. Psiček mi je sledil do doma. Mamico sem vprašal, ali bi psička lahko obdržal. Rekla je, da lahko. Bil sem zelo vesel.

GAŠPER BAŠ

 

KUŽEK MAKS

Našla sem Maksa, ki je priden. Skriva naše copate. Rad se igra. Včasih mi dela družbo. V sredo je Maksi šel k meni v naročje. Novi lastniki so prišli po Maksa. Ampak, imeli so tudi mačke. Naslednji dan je Maks prišel nazaj. Vsi smo bili srečni.

URŠA ŠVIRT

 

SREČAL SEM PSIČKA

V torek smo šli z družino na sprehod v gozd. Tam smo srečali kužka, ki je imel poškodovano tačko. Vzeli smo ga domov. Poskrbeli smo zanj. Ko si je pozdravil tačko, smo ga spustili ven.

ROK RIFELJ

 

NAJDENI PSIČEK

Nekoč smo šli na sprehod. Med potjo smo se igrali in smejali. Čez nekaj časa je za nami tiho in šepajoče približal psiček. Potem je začel počasi teči. Začelo je malo topotati. Jaz sem se obrnil in zagledal kužka. Potem sta se obrnila še Erik in mami. Mami je opazila, da ima zlomljeno tačko in da šepa. Šli smo domov po avto. Ko smo prišli domov, smo se odpravili s kužkom k veterinarju. Med potjo sva z Erikom dala psičku ime Žeri.

SIMON PREDALIČ

 

NAJDENI PSIČEK

Z mami in bratom smo šli na sprehod v gozd. Hodili smo tako, da smo upoštevali smerokaze. Ko smo prišli na cilj, smo si odpočili. Ko smo si odpočili, smo šli nazaj proti domu. Med potjo je nekaj šumelo. Pogledali smo okrog in zagledali psička. Bil je ves umazan. Zasmilil se nam je, zato smo ga vzeli s seboj. Ko smo prišli domov, smo ga najprej očistili. Potem smo mu dali hrano. Ko jo je pojedel, smo ga poimenovali Piki in to zato, ker je pikast. Ker smo doma že imeli mačka, smo ga dali v zavetišče.

ERIK PREDALIČ

 

IZGUBLJENI KUŽEK

V sredo smo šli z družino na sprehod. Ko smo hodili, smo videli izgubljenega kužka. Vzeli smo ga in odšli nazaj domov. Doma smo mu dali ime Floki. Doma smo ga udomačili in tako smo se lahko igrali s Flokijem.

TAJA VENE

 

NAŠLI SMO PSIČKA

V parku smo našli psička, ki smo mu dali ime Šark. Bil je lačen in smo mu dali brikete. Ko smo šli domov, smo poklicali lastnika, da ga je prišel iskat.

PIA NOVAK

 

 

KUŽEK MAKS

Našla sem Maksa, ki je priden kužek. Skriva naše copate. Rad se igra. Včasih mi dela družbo. V sredo je Maks šel k meni v naročje. Nekega dne so prišli po Maksa novi lastniki. Ampak so imeli doma tudi mačke. Naslednji dan je prišel Maks nazaj k nam. Vsi smo bili srečni, ker smo imeli spet družbo.

URŠA ŠVIRT

 

NAJDENČEK

Nekega dne smo šli z družino na sprehod po gozdu. Našli smo ježka. Manjkalo mu je petnajst bodic. Ubožec je bil še majhen, zato smo ga vzeli domov. Bil je tudi brez mamice. Ime smo mu dali Piki, ker je imel pikčaste bodice. Iz kartonske škatle smo mu naredili hišico, mu dali hruško in mleko in odšli spat. Naslednje jutro Pikija ni bilo več. Upam, da je našel mamico.

JAN FEJZIČ

 

NAŠEL SEM KUŽKA

Prejšnji mesec se je naša družina odpravila na sprehod. Na pol poti smo si odpočili. Nenadoma je pritekel kužek. Odpeljal sem ga domov. Pregledal sem ga, če ima klope, ga nahranil in ga umil. Očka je po internetu kupil hišico za kužka. Kužku sem dal ime Riki. Ko se je zvečerilo, smo se vsi veseli odpravili spat.

LOVRENC KOS

 

KUŽEK, KI SE JE IZGUBIL

Z družino smo šli na sprehod. Ko smo hodili po gozdu, smo našli psička. Bil je ves premražen in moker. Vzela sem ga v naročje in ga stisnila k sebi. Gledal me je lepo in prijazno. Ko smo prišli do doma, smo mu dali jesti in piti. Pripravila sem mu toplo kopel in ga okopala. Tisto noč sva spala skupaj. Postala sva najboljša prijatelja.

KAJA EJUP

 

NAŠLI SMO PSIČKA

V soboto dopoldne smo se z družino odpravili na sprehod v gozd. V gozdu smo srečali psička. Bil je poškodovan in premraženega smo odpeljali domov. Doma smo ga oskrbeli in ga nahranili. Bil je  tako umazan, da smo ga morali skopati. Ugotovili smo, da je psiček izgubljen. Začeli smo iskati lastnika. Nismo ga našli. Naslednji dan je bil psiček vesel v svojem novem domu.

BETI KENE

 

Zbrala in uredila: Bernarda Vrtačič Turk

 

 

 

 

 

 

Related Images:

Veseli december

Veseli december

VESELI DECEMBER

Ko december pride, vsi vabila dobijo.

Če pridejo, darila najdejo.

Vsi so veseli. Le kaj bi počeli?

Zunaj je mraz. Imam dokaz!

Sonce ne sije prav na vse konce. Sneg je padel na breg.

Jaz bom postavil smreko!

A najprej se moram preobleči v obleko.

Jaslice, vejice, lučke,

mi imamo v hiši božične bučke.

In že je prišel Marko, ki prevaža ribjo barko.

Ptičica, lej kako lepa hišica!

Marko gre domov na ribolov!

Sanke vzamem, se spustim!

Veseli december lepo preživim.

Lea Rifelj

Related Images:

Kokoš Mimi

Kokoš Mimi

Odrasli so Mimi hranili vsak dan.

Nekega dne se je zataknila v Kokošji jami. Meščani so jo videli zataknjeno, zato so ji skušali pomagati. Prvi si je domislil, da jo povlečejo ven, a ni šlo. Drugi pa si je domislil, da kamen okoli nje izklešejo in rešili so jo. Ko je prišla iz jame, se jim je zahvalila s kokodakanjem.

Mimi je bila prečudovite bele barve, z rdečo rožo na glavi. Nekega jutra je znesla ogromno jajce in ker jo je to presenetilo, je kot nora tekala okoli jajca in kokodakala.

Meščani so hoteli speči jajce, saj bi z njim nahranili celo mesto. Zakurili so gozd, da bi spekli jajce. Nato so našli najdaljšega črva, da bi privabili Mimi. Ko je Mimi videla črva, je pozabila na jajce in je stekla proti njemu. Trideset meščanov je jajce zakotalilo proti gorečemu gozdu, a jim ni uspelo, saj je kokoš zdirjala proti njim. Meščani so se prestrašili in pobegnili.

Ko je Mimi prišla k jajcu, je videla, kako se je izvalil prečudovit rumen piščanček. Mimi je skupaj s piščančkom zbežala in nikoli več se nista vrnila in nihče jih ni več videl, razen na zemljevidu, kjer je ozemlje današnje Slovenije.

Pravijo, da sta Mimi in piščanček odšla v deželo, kjer so bili ljudje prijazni do živali. Piščanček je našel prijatelje in bil je vesel, ker se je z njimi igral, Mimi pa ga je zadovoljno gledala, kako je rasel.

Govorilo pa se je tudi, da sta se oba zadovoljna vrnila na Otočec, kjer sta postala slavna in tam sta srečno živela do konca svojih dni.

Učenci 3. a

(Simon, Tanja in Žiga)

OŠ Otočec

Related Images:

Literarno poustvarjanje v 2. B razredu

Literarno poustvarjanje v 2. B razredu

LITERARNO POUSTVARJANJE V 2. B RAZREDU

Pri pouku slovenskega jezika smo pred tedni brali pesmico Daneta Zajca Veverica Pekarica. Pri poustvarjanju tega literarnega dela so nastale med drugimi tudi tri zanimive pravljice z enakim naslovom.

 

NEKOČ JE ŽIVELA VEVERICA, KI SO JO KLICALI PEKARICA. VEVERICA PEKARICA JE IMELA OKOLI PASU BEL PREDPASNIK. KER JE RADA PEKLA, SE JE ODLOČILA, DA BO IMELA PEKARNO. DRUGI DAN JE BILA VEVERICA PEKARICA VESELA. PRIŠLO JE VELIKO ŽIVALI. VEVERICA PEKARICA JE BILA TAKO VESELA, KER JE PRIŠLO VELIKO ŽIVALI! ŽIVALI SO RADE PRIŠLE K NJEJ, KER SO VEDELE, DA VEVERICA PEKARICA DOBRO KUHA IN PEČE.

URŠA ŠVIRT, 2. B RAZRED

 

V GOZDU JE ŽIVELA VEVERICA PEKARICA. IMELA JE PEKARNO. PA JE PRIŠLA RAZDAJAT LEŠNIKE. PRIŠLA JE DO VRANE. VRANA JE VPRAŠALA: »ALI LAHKO DOBIM ŠTIRI LEŠNIKE?« VEVERICA REČE VRANI: »SEVEDA, LAHKO JIH VZAMEŠ.« VRANA SE ZAHVALI. VEVERICA JE ŠLA DOMOV. OKROG PASU SI JE ZAVEZALA PREDPASNIK. ZAČELA JE PEČI POTICO. TO JE ZAVOHAL JAZBEC. KO JE VEVERICA SPEKLA POTICO, JE PRIŠEL K NJEJ JAZBEC. KUPIL JE MALO POTICE. PRIŠEL JE ZAJEC IN TUDI KUPIL KOS POTICE. IN VEVERICA JE VESELO PEKLA NAPREJ.

BETI KENE, 2. B RAZRED

 

V GOZDU JE ŽIVELA VEVEVRICA, PO POKLICU PEKARICA. NEKEGA DNE JE SKOČILA NA VEJO, KJER JE BILA NJENA PEKARNA. TAM JE PEKLA PECIVA IZ ŽELODOV IN OREHOV. MIMO JE PRIŠEL KRT IN PROSIL ZA MALO ROZIN. NATO JE PRIŠLA LISICA. KO JE VEVERICA VIDELA LISICO, SE JE USTRAŠILA IN JI DALA NEKAJ LUŠČIN. NEKEGA DNE PA JE PEKARNA VEVERICE PEKARICE IZGINILA. VEVERICA JE BILA UŽALJENA, KER NI BILA VEČ PEKARICA. KO SE JE ODPRAVILA ISKAT PEKARNO, JE VIDELA LAČNEGA KRTA, KI JE BIL TAKO LAČEN, DA JE KOMAJ KAJ REKEL. VPRAŠAL JO JE: »VEVERICA, KJE IMAŠ SVOJO PEKARNO? LAČEN SEM. RAD BI NEKAJ ROZIN.«

VEVERICA PA JE REKLA: »NO, VEŠ KAJ, NISEM JE NAŠLA.«

»KAJ HOČEŠ, DA UMREM OD LAKOTE?«

»NE, NOČEM. AMPAK NE SKRBI. NAŠLA JO BOM.«

KRT PA REČE: »HM, KAJ BOM DOBIL OD TEGA?«

»DALA TI BOM ROZINE.«

»PRAV, ČE NE BOM ŽE PREJ UMRL.«

»NE BODI TRAPAST, SAJ BOŠ PREŽIVEL. SAMO DEŽEVNIKA SI POIŠČI, PA BOŠ PREŽIVEL.«

KRT PA REČE: »HM, VEŠ, V BISTVU NE JEM VEČ DEŽEVNIKOV, KER SO TVOJE ROZINE TAKO SLASTNE, DA SEM SE ODVADIL JESTI DEŽEVNIKE.«

A KO JE KRT POGLEDAL OKOLI SEBE, VEVERICE NI BILO VEČ. KO JE VEVERICA ISKALA PEKARNO, JE VIDELA MAJHNE SLEDI, KI SO BILE MANJŠE OD NJENIH. VEVERICA NI VEDELA, KATERA ŽIVAL BI LAHKO BILA, ZATO JE SLEDILA SLEDEM, DA UGOTOVI, KDO JE BIL. NASLEDNJI DAN SO SE SLEDI KONČALE IN VEVERICA JE NAŠLA SVOJO PEKARNO.

 

AJDA PLANKAR, 2. B RAZRED

 

Prispevke zbrala in uredila Bernarda Vrtačič Turk

Related Images:

Dostopnost