Hrana ni za v en dan
Hrana ni za tja v en dan,
nikar ne mecite je stran.
Kdor pa hrano meče stran,
naj ga bo pošteno sram!
Saj mnogo lačnih je ljudi,
ki po hrani hrepeni.
Med njimi mnogo je otrok,
ki nimajo za en obrok.
Hrana drago je zlato,
vredno več kot sto in sto.
Ema Marinč, 4. b
Po uvodnem delu v razredu so se učenci razdelili v skupine. Vsaka skupina je imela svojega vodjo, novinarja, fotografa, redarja in metlo. Odšli so v bližnji gozd, kjer so jim učiteljice pripravile 10 različnih postaj:
– CILJANJE DREVES S STORŽI (nabrati so morali 10 storžev in z njimi z razdalje zadeti deblo drevesa, enako so morali poskusiti še z zaprtimi očmi, število zadetkov pa zabeležiti v tabelo),
– KAJ SE SKRIVA V VREČKAH? (ugotavljali so s tipanjem, rešitve pa zapisali v križanko),
– LANDART PORTRET (iz naravnega materiala, nabranega v gozdu, so sestavili portret in ga fotografirali),
– ISKANJE NEKAJ, KAR JE HRAPAVO/GLADKO/VLAŽNO/DIŠEČE/UŽITNO … (najdeno so morali shraniti v škatlo od jajc),
– VODENJE SLEPEGA OKOLI DREVESA,
– ŠTETJE PREDMETOV V ZABOJČKU IN RAČUNANJE,
– ČRKOVNA MREŽA (v njej so iskali imena listavcev in iglavcev),
– V LONČKU SO PRIPRAVILI KOKTEJL IZ TRAVNIŠKIH RASTLIN,
– UREJALI PALICE PO DOLŽINI IN KAMNE PO VELIKOSTI,
– IZ NARAVNEGA MATERIALA USTVARILI TORTO ZA GOZDNO ŽIVAL.
Učenci so samostojno obiskovali postaje, ki so bile označene z baloni in zavzeto reševali naloge. Po opravljenem delu so prišli do rešitve, ki jim je omogočila zdravo pijačo. Tudi tukaj so morali uporabiti svoja čutila. Dopoldne je prehitro minilo in učenci so bili navdušeni nad učenjem v naravi. Nekaj vtisov pa si oglejte v galeriji …
Učiteljice 1. razreda
SEZNAM PESMI ZA DOGODEK
»VSESLOVENSKO PETJE S SRCI«
23. 4. 2024 med 10. in 11.uro
ZDRAVLJICA
(F. Prešeren, S. Premrl)
ŽIVE NAJ VSI NARODI,
KI HREPENE DOČAKAT DAN,
DA, KODER SONCE HODI,
PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN,
DA ROJAK PROST BO VSAK,
NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK,
DA ROJAK PROST BO VSAK,
NE VRAG, LE SOSED BO
NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK!
HIMNA OŠ OTOČEC
(M. Černe, D. Prosinečki) (Matija Radež)
NA OTOČCU SREDI KRAJA
NAŠA ŠOLA SE NAHAJA
TUKAJ NAM DELIJO ZNANJE,
KI GA VSAK POSEBEJ ŽANJE.
ZVEZEK TREBA JE VZETI,
SE TRUDITI GA ODPRETI,
UČENJE VČASIH NI LAHKO,
A KORISTILO NAM BO.
NAM V PONOS JE ŠOLA NAŠA
V ZNANJU DRUGE VSE PREKAŠA
TU DOLGČAS NAM NE BO,
KER V ŠOLI JE LEPO.
LIPA ZELENELA JE
(ljudska, Rok Golob)
LIPA ZELENELA JE
TAM V DIŠEČEM GAJU,
S CVETJEM ME POSIPALA,
D’JAL SEM, DA SEM V RAJU.
VEJE RAZTEZAVALA
K NEBU JE VISOKO,
MENI PA JE DO SRCA
SEGALA GLOBOKO.
ČUK SE JE OŽENIL
(slovenska ljudska)
ČUK SE JE OŽENIL, TRALALA, TRALALA,
SOVA GA JE VZELA, HOPSASA !
ČUK SEDI NA VEJI, TRALALA, TRALALA,
SOVA NA VEREJI, HOPSASA !
SOVA ČUKU MIGA, TRALALA, TRALALA,
ČEŠ PA SE VZEMIVA, HOPSASA!
ČUK PA SOVO VPRAŠA, TRALALA, TRALALA,
KOL’KO DOTA ZNAŠA, HOPSASA !
EN’GA PETELINA, TRALALA, TRALALA,
ENO BUČO VINA, HOPSASA !
VINO BOVA SPILA, TRALALA, TRALALA,
BUČO PA RAZBILA, HOPSASA !
ŠMENTANA MUHA
(slovenska ljudska)
ŠMENTANA MUHA, KAJ SI TAK’ SUHA?
KDO TE BO PLAČAL? MIHA KOVAČEV.
PRIŠLI SO PRIŠLI, ŠTIRJE POLJANCI,
KOMAJ SO MUHO VLEKLI PO KLANCI.
PRIŠLI SO, PRIŠLI, ŠTIRJE MESARJI,
KOMAJ SO SUHO MUHO ZAKLALI.
PRIŠLI SO, PRIŠLI, ŠTIRJE DEBELI,
KOMAJ SO SUHO MUHO POJEDLI.
ŽABJA SVATBA
(slovenska ljudska)
ŽABE SVATBO SO IMELE,
ZBRANE OD SOSEDNJIH MLAK,
JEDLE, PILE SO IN PELE:
REGA, REGA, REGA, KVAK, KVAK, KVAK!
SKOKICA NEVESTA MLADA,
ŽENIN BIL JE DOLGOKRAK,
RAJALA OBA STA RADA:
REGA, REGA, REGA, KVAK, KVAK, KVAK!
»ŽIVI ŽENIN NAŠ Z NEVESTO!«,
GLAS POVZDIGNE KRAKUŠ, SVAK,
ZAGRMI JIH KAKIH DVESTO:
REGA, REGA, REGA, KVAK, KVAK, KVAK!
PO VEČERJI ZAVRTE SE,
KO JE BIL ŽE POZEN MRAK;
RAJAJO, DA VSE SE TRESE:
REGA, REGA, REGA, KVAK, KVAK, KVAK!
RAKI PA SO POSLUŠALI:
KAJ ROPOT POMENI TAK?
TISTO NOČ VSI NISO SPALI:
REGA, REGA, REGA, KVAK, KVAK, KVAK!
KEKČEVA PESEM
JAZ PA POJDEM IN ZASEJEM
DOBRO VOLJO PRI LJUDEH.
V ENI ROKI NOSIM SONCE,
V DRUGI ROKI ZLATI SMEH.
KDOR VESELE PESMI POJE
GRE PO SVETU LAHKIH NOG,
ČE MU KDO NASTAVI ZANKO,
GA UŽENE V KOZJI ROG.
JAZ PA POJDEM IN ZASEJEM
DOBRO VOLJO PRI LJUDEH.
V ENI ROKI NOSIM SONCE,
V DRUGI ROKI ZLATI SMEH.
BISTRI POTOK, HITRI VETER,
BELE ZVEZDE VRH GORA,
GREDO Z MANO TJA DO KONCA
TEGA ŠIRNEGA SVETA.
JAZ PA POJDEM IN ZASEJEM
DOBRO VOLJO PRI LJUDEH.
V ENI ROKI NOSIM SONCE,
V DRUGI ROKI ZLATI SMEH.
DAN LJUBEZNI
(Pepel in kri)
PUSTI TISOČ DNI IN TISOČ NOČI, KI JIH VEČ NI,
ČE SPLOH NE VEŠ, DA SO KDAJ BILI.
VZEMI LE EN DAN, KI SKRIL SI GA TJA NA SRČNO STRAN,
POZABIL GA NIKOLI VEČ NE BOŠ.
TO JE BIL TVOJ DAN LJUBEZNI
NAJLEPŠI DAN, KI NE MINE NIKDAR.
SVET ŽIVI ZA DAN LJUBEZNI
DAN, KI DA TI VSE IN VSE TI VZAME,
TEGA NIKDAR NE VEŠ.
KDAJ PRIŠEL BO ZATE SPET TA DAN
NAJ TE UPANJE NE ZAPUSTI,
LE ZASPI, KO JUTRO TE ZBUDI
TO BO LJUBEZNI DAN.
TO JE BIL TVOJ DAN LJUBEZNI
NAJLEPŠI DAN, KI NE MINE NIKDAR.
SVET ŽIVI ZA DAN LJUBEZNI
DAN, KI DA TI VSE IN VSE TI VZAME,
TEGA NIKDAR NE VEŠ…
ZA SLOVENIJO ŽIVIM
(Izvajalec: Nuša Derenda)
LEPA JE, KER MOJA JE, V SEBI NOSIM JO.
NJENE GORE BISERNE, MORJE IN NEBO.
KAMOR PRIDEM, KAMOR GREM, NE POZABIM JE,
KER POTIHEM DOBRO VEM, DA ODPRE SRCE.
TUDI ČE SEM DALEČ STRAN, Z NJO SEM SPET DOMA.
KO JE DUŠA POLNA RAN, MI ZDRAVILO DA.
ZA SLOVENIJO ŽIVIM, ZAME JE EDINA.
JE KOT PESEM, POLNA RIM, MOJA DOMOVINA.
ZA SLOVENIJO ŽIVIM, NJEN ME VODI TOK,
V ČUSTVA Z NJO SE POTOPIM, JE MOJ SMEH IN JOK.
STARŠA GOVORILA STA, ČE BOŠ ŠLA OD TOD
VEDI, TU TE ČAKAVA, TU ŽIVI TVOJ ROD.
KJER SE JADRAN Z ALPAMI SPLETA V MAVRICO,
TAM LJUDJE ZALJUBLJENI SO V SLOVENIJO.
ZA SLOVENIJO ŽIVIM…
NAJ LJUBEZEN ZDRUŽI VSE LJUDI
(Izvajalec: Regina)
KO SI SAM IN KO ZASPIŠ, SPOMNI SE TEDAJ
VSEH, KI JIM JE HUDO IN TISTIH, KI UPAJO
ZBUDI SE DEL TEGA SI TUDI TI,
NAJ SE ŽELJE SLIŠIJO POVSOD.
NAJ LJUBEZEN ZDRUŽI VSE LJUDI,
NAJ SOVRAŠTVA DUH SE POMIRI,
NAJ SE VOJNE VSE KONČAJO
IN NAJ LAČNI KRUHA IMAJO,
NAJ OTROK V MIRU VSAK ŽIVI.
TA PESEM JE PESEM SRCA NE PUSTIMO JE UTIŠATI…
ZBUDI SE, DEL SVETA SI TUDI TI,
NAJ SE ŽELJE SLIŠIJO POVSOD.
NAJ LJUBEZEN …
NAJ LJUBEZEN …
ČEBELAR
(Slavko Podboj, Lojze Slak)
SONCE ŠLO JE ZA GORO,
MRAK JE PADEL NA ZEMLJO,
PESEM ČRIČKA SLIŠI SE,
K VEČERNEM’ POČITKU VABI VSE.
V MOJEM SRCU JE NEMIR
NA JESENSKI TA VEČER,
TIHO STOPIM SAM ČEZ PRAG,
GREM V MOJ STARI ČEBELNJAK.
KAKO LEPO MI ZAŠUMIJO,
KAKO LEPO MI ZADIŠIJO,
A V SRCU MI SPOMIN
NA MLADE DNI BUDIJO.
ČEBELICE, ČEBELICE,
SAJ MOJE STE PRIJATELJICE,
POZABI VAS NIKDAR
TA STARI ČEBELAR.
V MOJEM SRCU JE NEMIR
NA JESENSKI TA VEČER,
ČRIČEK PESEM JE ODPEL,
A MENI SPOMINE, ČAS JE VZEL.
TRI PLANIKE
(Boris Kovačič, Gregor Strniša)
RASTEJO V STRMI GORI BELE PLANIKE TRI.
ZANJE VEDO LE ORLI, ROSA UMIVA JIH.
ŠEL BOM V GORO, PLANIKE NABRAL
IN JIH PRINESEL V DOLINO NAZAJ,
TRI BELE CVETKE, TROJE OČI,
VSAKA ZA LEP SPOMIN.
PRVO PRINESEM MAMI, STARA JI DLAN DRHTI,
DRUGO SESTRICI MLADI, JUTRI SE OMOŽI.
ŠEL BOM V GORO…
TRETJO PRINESEM ZATE, ČUVAJ MI JO SKRBNO,
NAJ TE SPOMINJA NAME,ČE ME NAZAJ NE BO.
ŠEL BOM V GORO…
Hvala za sodelovanje!
5. april 2024
V prvem razredu smo izvedli interesno dejavnost prve pomoči, kjer so učenke iz šestega in sedmega razreda, članice ekipe prve pomoči, prevzele vodilno vlogo. Te učenke so prvošolcem pokazale, kako pravilno uporabiti povoj pri manjših poškodbah. Ta dejavnost je bila odlična priložnost za prvošolce, da pridobijo praktično znanje in veščine, hkrati pa je spodbujala medgeneracijsko sodelovanje in medsebojno učenje znotraj šolske skupnosti.
12. april 2024
Danes smo ponovno izvedli interesno dejavnost prve pomoči v prvem razredu, pod vodstvom učenk šestega razreda, ki so članice ekipe prve pomoči. Zaradi velikega interesa, ki so ga otroci pokazali prejšnič, smo se odločili, da aktivnost ponovimo. Učenke iz šestega razreda so še enkrat prevzele vodilne vloge in prvošolcem na razumljiv in interaktiven način pokazale, kako pravilno uporabljati povoje pri manjših poškodbah. Poleg tega smo se dotaknili tudi teme, koga poklicati v nujnih primerih. Učenci so se naučili pomembne telefonske številke za nujne primere in razpravljali o tem, kaj povedati, ko kličejo na pomoč. Dejavnost je ponovno spodbudila medgeneracijsko sodelovanje in omogočila prvošolcem, da nadgradijo svoje veščine in znanje iz prve pomoči.
Zapisala: Tea Štampalija
V sredo, 10. 4., se je v šolski knjižnici odvijala nepozabna dogodivščina, ki je učencem ponudila pravo dozo vznemirjenja, presenečenj in intelektualnih izzivov. Knjižničarka je namreč za nadarjene in radovedne učence pripravila pustolovščino, polno preobratov in skritih ugank.
Učenci so stopili v svet skrivnostnih knjig, ki so jih pričakale na mizah. V knjigah pa so jih čakale naloge in izzivi, ki so zahtevali njihovo sodelovanje, zbranost, domiselnost, drznost… Ob ugankah so učenci v labirintu iskali gusarski zaklad, druga skupina pa tatu v dvorcu. Ugankarske prepreke so učence postavile na preizkušnjo, a so se z njimi spoprijeli z veliko vnemo in sodelovanjem.
Ker so učenci uspešno rešili uganko, so si ob koncu srečanja prav vsi zaslužili diplomo in sladko presenečenje.
Učenci so povedali, da so v delavnici uživali in z navdušenjem izrazili željo, da podobno pustolovščino čimprej ponovimo.
Zapisala: Polona Umek Repovž
